Društvo Šolskih ekovrtov vabi na jesenski seminar v ponedeljek, 17. novembra 2025 ! Tokrat bo potekal v sodelovanju z Biotehniškim izobraževalnim centrom Ljubljana – BIC Ljubljana, dolgoletnim članom mreže ŠEV, in Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani. Teme ekološkega vrtnarjenja bo naslovila načrtovalka sonaravnih vrtov in avtorica več vrtnarskih priročnikov – Jerneja Jošar, univ. dipl. inž. […]
Spoštovane mentorice in mentorji šolskih ekovrtov! Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri likovnem natečaju na temo spoznavanja in ohranjanja rodovitnih tal. Namenjen je otrokom v vrtcih in osnovnošolcem, potekal pa bo v prihajajočem šolskem letu 2025/26. IZZIVI NATEČAJA Otroci naj skozi likovno ustvarjanje spoznavajo pomen rodovitnih tal in kako trajnostno ravnati z njimi Dovoljena je
Projekt za mlade: od izobraževanja do akcije (v okviru projekta Glasovi podeželja) Ali delate z mladimi (15 – 27 let), ki prihajajo s podeželja? Iščete priložnost, da svojo skupino vključite v okoljsko, ustvarjalno dejavnost, na primer v varovanje tal? Ste odprti za ideje, ki se navezujejo na varovanje tal? Potem imamo pravo ponudbo za vas!
Ob letošnjem svetovnem dnevu okolja Društvo Šolski ekovrtovi razpisuje natečaj za promocijski video za ohranjanje rodovitnih tal, v okviru mednarodnega projekta Glasovi podeželja – Rural Voices 2030. Brez rodovitnih tal ni hrane, brez hrane pa ni življenja! Tla uporabljamo za marsikaj. Med drugim tudi netrajnostno kmetijstvo negativno vpliva na njihovo kvaliteto kvaliteto. Rodovitna tla so
Uspešen seminar smo sklenili s praktično dejavnostjo. In kakšno srečo smo imeli, da maj ne nosi s seboj le vonja cvetov in prebujajočega okolja, temveč je vse iz Vedrijana zadišalo po čudovitih vrtnicah damaščank, ki cvetijo ravno v maju. Kmetija Marinič oz. »Vonj poletja« se lahko pohvali s svojo inovativnostjo, ki je v sedanjem času,
V Goriških Brdih, v Kojskem se na terasastem terenu skriva pravi posebnež med sadovnjaki, ki od povprečja najbolj odstopa po številu starih avtohtonih sadnih sort z območja Goriške. Pobuda za raziskavo in zasnovo sadovnjaka v obliki genske banke je prišla s strani filmskega režiserja in ljubitelja starih sadnih sort Gregorja Božiča. Na mestu je zbranih
