Dragi –e sodelavci-ke, dragi-e prijatelji-ce vrtčevskega in šolskega eko vrta
Jožica Fabjan, dipl. permakulturna učiteljica, načrtovalka in organizatorka
Z novim letom smo vstopili v šesto leto našega druženja v programu Šolski ekovrtovi.
Povezali smo se iz neke nam morda za tisti čas zavedne ali tudi nezavedne želje in potrebe, da vnesemo v naš, vaš in njihov svet, zlasti v svet najmlajših in mlajših, naravne vsebine in čutenja, ki so globoko v nas, v našem bistvu. Najprej smo začeli obujati »vrtiček« v sebi in skupaj z vsemi, s katerimi rokujemo v našem poslanstvu. Lahko bi rekli tudi poklicu. Torej, bili smo poklicani. Poklicani, da “pra resnico” bivanja vnašamo v naša življenja. Ne samo z mislimi in besedami, temveč tudi s konkretnimi dejanji. In tako so se naši »notranji vrtički« preselili v prostore vrtcev in šol. Z njimi se srečujemo vsak dan, v vseh letnih časih. Z njimi se neopazno spajamo. Naredili smo prvo povezavo.
Zdaj nadaljujemo: širimo, poglabljamo in povezujemo… V našem krogu nas je vsak dan več. Ostajamo tisti izpred šestih let, prihajate novi in novi.
Zakaj?
Ker imamo vizijo.
Ker znamo sodelovati z naravo, katere sestavni del smo tudi ljudje od najmlajšega do najstarejšega v vseh bivalnih okoljih.
Ker delujemo samoohranitveno zdaj in za prihodnji čas.
Ker dovoljujemo lastno in skupno ustvarjalnost.
Za naš obstoj.
Zato, da smo in bomo sposobni delovati za osnovno načelo bivanja: PREŽIVETI.
Začeli smo z majhnimi koraki. Do danes smo jih naredili veliko. Kratica ŠEV je preplavila bližnji in širši prostor.
ŠEV so kljub različnim izzivom časa ohranili ravnotežje. Saj poznate tiste tri dame, ki se začnejo z e (etika, ekologija, ekonomija). Zelo enostavno za napisati. Zato, dokler upoštevamo naravne zakonitosti oziroma smo v ravnotežju, je vedno vse dobro in prav.
Zato, pogumno naprej! Z roko v roki!
Naj naši vrtovi ozelenijo, zacvetijo, zadehtijo, rodijo s tisočerimi življenji še dolgo dolgo….!