Home   Učilnica   Učna raba vrta

Učna raba vrta

Šolski ekovrt je sodoben učni in vzgojni pripomoček. Z njim lahko obogatimo učenje pri prav vsakem predmetu, ne le morda pri spoznavanju narave in biologiji. Tudi pouk tujega jezika, matematike ali drugih predmetov bo ob uporabi vrta bolj nazoren in zanimiv.

Učno rabo ekovrta smo si zamislili  v treh oblikah in sicer kot:

  • tematski / projektni pristop;
  • po predmetih;
  • po starostni stopnji.

Upamo, da vam je naša zamisel všeč in vas vabimo, da skupaj z nami razvijate nove zamisli za vključevanje šolskega vrta v učni načrt – ali morda učnega načrta v šolski ekovrt.
Pa še nekaj napotkov mentorjem za delo s šolskim ekovrtom

Za vključevanje šolskega ekovrta v učno vzgojni proces je potrebno narediti dober organizacijski načrt, ki naj vsebuje vključevanje:

  • vseh delavcev na šoli,
  • učence,
  • starše,
  • predstavnike lokalne in širše skupnosti.

Če želimo, da bo vrt sestavni del življenja in dela na šoli, umestimo učno vzgojne vsebine v povezavo s šolskim ekovrtom. To pomeni, da bomo vzpostavili povezavo s sodelavci v vseh razredih in predmetih, najsi bo pri določenih vsebinah pri rednih učnih urah ali pri naravoslovnih, športnih in kulturnih dnevih, interesnih dejavnostih….

Ker živi vrt skozi celo leto, v vseh letnih časih, lahko oblikujemo načrtovanje po:

  • letnih časih,
  • področjih,
  • konkretnih akcijah….

V vrtcih in od 1. do 5. razreda se naredi načrt za vsako skupino oz. razred posebej v povezavi s celo enoto (vrtcem oz. od 1.do 5. razreda).

Za predmetni del učno vzgojnega procesa se oblikuje predmetno,vendar v smiselni medsebojni povezavi (izvajanje vsebin v rednih urah, pri interesnih delavnicah , naravoslovnih, športnih in kulturnih dnevih…).

Pomembno mesto imajo na šoli snažilke, kuharice, hišniki, delavci v pisarnah….

Vsa dela opravlja mentor v tesni povezavi z ravnateljem šole.

Šolski vrt zahteva sodelovanje ves čas. Postal naj bi sestavni del življenja in dela na šoli.

Načrtovanje dela v zvezi s šolskim vrtom je potrebno, vendar je življenjsko, da vnašamo po potrebi tudi sprotne vsebine, ki jih včasih narekujejo specifične razmere.

 

 Po predmetih

 Spodaj smo pripravili nekaj praktičnih primerov vključevanj učno vzgojnih vsebin šolskega predmetnika v delo s šolskim ekovrtom.

Biologija

  • razkroj naravnih in umetnih snovi – zbiranje in opazovanje procesov organskih odpadkov pri spreminjanju odpadkov v rodovitno prst;
  • preučevanje biotske pestrosti oz ustvarjanje biotske pestrosti na vrtu (sadnem, zelenjavnem, zeliščnem, okrasnem);
  • vloga živali na vrtu;
  • poznavanje vloge samoniklih rastlin;
  • skrb za pokrita vrtna tla z rastlinami, zastirko…;
  • zasaditev drevnin, ki nudijo plodove v vseh letnih časih in njihova analiza;
  • zbiranje, pridelava, sortiranje naravnih semen z vrta, pri ekoloških pridelovalcih….

UcnaRaba9

 

 

 

 

 

 

Fizika

  • načrt, postavitev teras s pretočnimi vodnimi zajetji, uporaba veznih posod za pretok zbrane deževnice v druge posode, oz. iz posode v posodo;
  • osvetlitev;
  • odzivnost rastlin na veter, temperaturo – postavitev vremenske opazovalnice (določanje pogojev za rast rastlin na podlagi vremena, dnevnih in nočnih temp., vlažnosti zraka, zračnega pritiska, smeri vetrov…).

Glasbena vzgoja

  • izdelava glasbil iz naravnih materialov (les, listi, cvetovi…);
  • glasbeno ustvarjanje in poslušanje naravnih zvokov na vrtu…;
  • izbor glasbenega gradiva na izbrano temo;
  • iskanje najlepših rim (tudi pri slovenskem jeziku).

Gospodinjstvo

  • aktivno sodelovanje pri pridelavi rastlin na vrtu;
  • priprava zdravih obrokov hrane z vrta;
  • priprava ozimnice iz pridelanih rastlin s šolskega ekovrta;
  • skrb za higieno;
  • predenje, pletenje, tkanje, kleklanje;
  • kuhanje mila in krem.

Kemija

  • opazovanje procesov organskih odpadkov pri spreminjanju le- teh;
  • določanje ph vrednosti tal, določanje ustreznosti rodovitnosti tal za šolski ekovrt na podlagi analiz o sestavi tal, mineralih v tleh…;
  • poizkusi za kalitev semen (kalitev v rodovitni prsti , brez rodovitne prsti na vlažni podlagi, na suhi podlagi v toplem, mrzlem prostoru pri dnevni svetlobi in brez dnevne svetlobe….);
  • poizkusi z različnimi rastlinami (zgradba, sestavine, oblike…).

Likovna vzgoja

  • oblikovanje in izdelovanje raznih predmetov za vrt (posod, klopi, kipov…);
  • risanje, slikanje… motivov z vrta v vseh letnih časih.

UcnaRaba3

 

 

 

 

 

Matematika

  • izmere zasaditve in postavitve objektov: meritve vrta, vrtnih gred in objektov na vrtu z uporabo dolžinskih, ploskovnih in kubičnih mer;
  • načrtovanje spiralne grede;
  • določanje količine pridelkov z različnimi merskimi enotami;
  • opazovanje rastlin v luči Fibonaccijevega števila.

Slovenski jezik

  • izbor literarnih del, kjer so opisane rastline, živali in vsa dogajanja na vrtu;
  • ustvarjanje besednih del na temo vrt;
  • uporaba različnih imen za rastline na vrtu;
  • označevanje in umeščanje imen rastlin, živali, orodij s slovenskimi imeni;
  • iskanje najlepših rim (tudi pri glasbeni vzgoji);
  • izbor literature v katerih rastline ključno spremenijo usodo junakom;
  • literarna delavnica o rajskem vrtu, čarobnih rastlinah;
  • raziskovanje razvoja imen rastlin in geografskih elementov (tudi pri geografiji).

Tuj jezik

  • označevanje rastlin s tujimi imeni.

Športna vzgoja

  • aktivno sodelovanje pri obdelavi vrta;
  • umestitev naravnih orodij za rekreacijo na vrtne površine.

UcnaRaba11

 

 

 

 

 

 

 

Tehnika in tehnologija

  • skrb za vrtno orodje;
  • krmilnice;
  • pojila za ptiče;
  • sprotna dela z rastlinami (od priprave gredic, setve, saditve, nege, do pobiranja pridelkov);
  • beleženje dogajanj na vrtu s fotografskim aparatom…;
  • izdelava žuželčjega domka;
  • hladilne posode;
  • sončne pečice;
  • fotografska delavnica.

UcnaRaba4

 

 

 

 

 

Geografija

  • geografska imena rastlin;
  • avtohtone in domače rastline;
  • raziskovanje: reliefa, kamnin, lege;
  • opazovanje: podnebja, vodnih virov, gospodarstva….

Zgodovina

  • vrt skozi različna zgodovinska obdobja;
  • pozabljene rastline;
  • stara imena rastlin;
  • pripomočki za delo na vrtu nekoč in danes.

Dodatno:

Etika

  • odnos do okolja;
  • interakcijske igre.

UcnaRaba10

 

 

 

 

 

 

 

 

Varnost

  • pripravljenost na gibanje v odprtem prostoru z več udeleženci;
  • pravilna uporaba orodij, da ne pride do poškodb;
  • oblačila primerna vremenu in delu.

 Po starosti

Na tej strani vam podajamo primere učne rabe ekovrta glede na starostno stopnjo.

Pestrost življenja na ekovrtu (biotska raznovrstnost)

Nižja starostna stopnja, nižji razredi OŠ in vrtci:

  • izdelamo plakat z domnevami otrok, preden se odpravimo na vrt;
  • iščemo in opazujemo najdene živali pod mikroskopom, lupo, uredimo terarij;
  • rokujemo z njimi ( polž, gosenica, deževnik);
  • iščemo informacije v knjigah, na internetu;
  • med opazovanjem poskrbimo za živali – hrana, primerno bivališče;
  • vse dejavnosti iz področja narave povežemo še z ostalimi področji dejavnosti v vrtcu.

JEZIK: iščemo rime, prebiramo zgodbice, naučimo se deklamacijo, uganke….

DRUŽBA: Otroci se naučijo medsebojnega sodelovanja, reševanja problemov, seznanjajo se z različnimi načini komuniciranja in prenosa informacij ( računalnik ).

MATEMATIKA: razvrščanje polžjih hišic po velikosti , štetje , merjenje poti, ki jo opravi polž na steklu, s simboli zapisujejo dogodke in opisujejo stanje, spoznavajo grafične prikaze, jih oblikujejo in odčitavajo….

UMETNOST: ob prijetni glasbi ponazorijo gibanje živalic, naučijo se pesmico, animacije z lutkami, rišejo živali, oblikujejo živali z dišečo eko-maso.

GIBANJE: čas preživljajo ob gibanju na prostem, gibalnih igrah, razvijajo prstne spretnosti….

Po končanih dejavnostih živalice vrnemo v naravno okolje.

opazov zivali

Načrtovanje zelenjavno – zeliščnega ekovrta

1. Ura matematike v 5. razredu OŠ

Področje geometrija; merjenje – obravnavamo obseg in ploščino (v našem primeru terena)

  • učenci izmerijo v določeni merski enoti,
  • ocenijo rezultat,
  • izračunajo obseg in ploščino terena,
  • označijo prostor in razdelijo gredice.

2. Vrtec (starostna skupina 2-3 leta)

Skupaj z otroci bi:

  • opazovali rastline;
  • opisali kakšne liste ima katera rastlina;
  • opisali obliko rastline;
  • vohali;
  • pobirali in pripravili za sušenje;
  • iz svežih rastlin pripravili napitek.

3. Socialno varstveni zavod (osebe s težko duševno motnjo)

Skupaj z uporabniki bi:

  • opazovali rast različnih rastlin;
  • orimerjali bi dve rastlini med seboj (drobnjak/meta) z dotikom;
  • okušali bi liste obeh rastlin;
  • liste bi vonjali.

Iz obeh primerjalnih rastlin bi pripravili nekaj dobrot: iz drobnjaka namaz, iz mete pa čaj.

vonjanje

 Tematski, projektni pristop

Spodaj vam podajamo nekaj primerov tem, ki smo jih razvijali skupaj z vami na delavnicah.

Posebej pa so se potrudili na  OŠ dr. Aleš Bebler – Primož Hrvatini PŠ Ankaran, kjer so pripravili primer projektnega pristopa vzgoje sviloprejke.

Vzgoja sviloprejke – Bombyx mori.pdf

Vključevanje izbranega zelišča v učni program

Na jesenskem seminarju so učitelji in vzgojitelji po skupinah naredili zasnovo svojega projekta »Zelišče« in jo predstavili. Pri delu so razmislili in zapisali, kako bi izbrano zelišče vključili v učni proces, otroke različnih starostnih skupin čim bolj celostno seznanili z zeliščem ter na kakšen način bi vključili različne delavce šole v projekt. Ta »mini projekt« smo poimenovali Projekt »ZELIŠČE«.

Pri zasnovi projekta so učitelji vključili informacije oz. odgovore na naslednja vprašanja/dileme:

  1. Izbor zelišča
  2. Celosten načrt spoznavanja in raziskovanja zelišča:
    1. Kje in kako bomo spoznavali rast, razvoj zelišča, njegov vonj, okus in uporabnost?
    2. Koga bomo v delo vključevali (pri katerih predmetih in dnevih dejavnosti v šolskem letu se bo obravnavalo zelišče)?
  3. Obveščanje javnosti in vključevanje širše lokalne skupnosti:
    1. Na kakšen način bomo obveščali o dejavnostih in dogodkih o projektu znotraj šole in širšo javnost (lokalno skupnost, starše in stare starše)?
    2. Ali lahko lokalno skupnost še kako drugače vključimo, da nam bodo v pomoč pri delu z otroki?

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate idejne zasnove projektov vključevanja različnih zelišč v učni proces, ki so jih pripravili učitelji za različne starostne stopnje (vrtec, OŠ, SŠ):

Bazilika ( vrtec, osnovna šola)

Melisa (vrtec, vrtec)

Meta (osnovna šola)

Ognjič (vrtec, osnovna šola, srednja šola)

Rožmarin (osnovna šola)

Sivka (vrtec, vrtec, osnovna šola, osnovna šola, osnovna šola)

Timjan (osnovna šola)

Kopriva (osnovna šola)

 

Kompost: od zbiranja do nastajanja komposta in njegove uporabe na vrtu

Matematika

  • izdelava načrta za izdelavo kompostnika (treh različno velikih);
  • izračun za količino potrebnega materiala za izdelavo kompostnika;
  • kasneje računanje površine, prostornine….

Tehnična vzgoja

  • izvedba in postavitev kompostnika.

Gospodinjstvo

  • ločeno zbiranje odpadkov.

Naravoslovje

  • prst in razgrajevanje (3 kompostniki – 3 različno zreli komposti);
  • talne živali;
  • rastlinski organi, korenine, mineralne snovi;
  • gnojenje in pomen.

lopatni preizkus

Kemija

  • snovi v prsti;
  • prst je zmes….

Slovenski jezik

  • domišljijski spis: Sem jabolčni ogrizek; Jaz kompostnik….

Športna vzgoja

  • krepitev mišic: grabljenje pokošene in posušene trave;
  • premetavanje kompostnega kupa;
  • vožnja samokolnice.

Načrtovanje zdravega sadnega ekovrta

Naravoslovni dan s podtemo “Kako pospravimo in uporabimo pridelek?”.

Izvedli bi naravoslovni dan za vse učence.
Učenci s prilagojenim programom: kulturno uživanje predelanega sadja (marelični namaz).

Razrednja stopnja: pobiranje pridelka v našem sadnem vrtu, sortiranje in odstranjevanje odmrlih delov (kompostiranje).

Predmetna stopnja:

Kemijska skupina: alkoholno vrenje (priprava sadnega soka in prikaz alkoholnega vrenja).

Biološka skupina: razvrščanje različnih sadnih vrst, klasifikacija rastlin.

Gospodinjstvo: predelava sadja – kuhanje marmelade, kompotov in sušenje sadja.

Tehniška skupina: izdelava darilnih vrečk za predelane oblike sadja.

Likovna skupina: izdelava etiket za kozarčke, v katerih bodo marmelade in kompoti.

Glasbena skupina: izdelava instrumentov iz semen pobranega sadja.

Matematična skupina: tehtanje, štetje pridelka, primerjava, razmerja med sladkorjem – sadjem – marmelado.

Fizikalna skupina: merjenje volumna pridelane marmelade in mase.

Geografija: izvor sadnih vrst.

Zgodovina: spoznavanje starih receptov jedi, ki so jih včasih uporabljali in uživali.

Angleški jezik: iskanje receptov v agleškem jeziku in praktični preizkus receptov.

Slovenski jezik: iskanje simbolnega pomena sadja in različnih pregovorov.

Športna vzgoja: izvajanje obhodne vadbe in postankov ob posameznih drevesih. Predhodna pomoč učencem razredne stopnje pri pospravljanju pridelka.

Dan bi zaključili s pokušanjem jedi in razstavo predelanega in svežega sadja.

okusanje sadja

Gospodarjenje z vodo na šolskem ekovrtu – uporaba deževnice

Učenci osmih razredov bi pri uri TIT, pri snovi ekologija, prišli z učiteljem na ekovrt in se pogovorili o uporabi deževnice na vrtu:

  • deževnico bi morali najprej pričeti »loviti » v primerne posode;
  • pomembno bi bilo razmisliti s katerih površin (streh) naj bi deževnico lovili;
  • pomembne bi bile različne oblike in velikosti posod in njihova postavitev v prostoru.

V nadaljevanju ure bi učenci z učiteljem izdelali idejni načrt za zbiranje deževnice.

Šola bi z meteorološkega zavoda pridobila posodo za merjenje količine padavin.

Učenci, učitelji in hišniki bi skupaj naredili sistem in posode za zbiranje deževnice. Nekaj od tega bi morala šola tudi kupiti. Pri posodah bi bil poudarek na prostorninskih enotah (hl, milimetrske višinske oznake na posodah, dno s ploščino m2…).
Ko bi bile posode za zbiranje deževnice postavljene bi učenci:

  • odčitavali količino padavin v metilni posodi in v ostalih posodah (GEO, MAT, FIZ – predstavitve podatkov);
  • računali bi količino vode v posodah (MAT – prostornina, odvisnost količine padavin od časa – funkcije);
  • merili bi trdoto vode in pH ulovljene vode (KEM);
  • vodo bi uporabljali za zalivanje vrta;
  • opazovali bi ali se je morda naselila kakšna žival (BIOL).

zalivanje

Rastlina od semena do krožnika…in do semena

1. Izbira semen

Pri izbiri semen vprašamo učence od vrtca do 9. razreda za njihove želje in jih uskladimo z učiteljevo zamislijo, nato se odločimo za dokončen izbor. Pri tem so udeležena področja:

  • jezikoslovje (slovensko in latinsko ime rastline, pravilna uporaba malih in velikih črk pri imenih rastlin),
  • naravoslovje, tehnika, družboslovje, osebnostna rast, kulturna dediščina (stara, avtohtona semena in sadne vrste).

2. Vzgoja sadik: vrtnin in sadnega drevja

Lahko vključimo vse otroke vrtca in šole.

Predmeti:

  • fizika: temperatura zemlje, osvetljenost: smer in jakost svetlobe, ozmotski tlak;
  • kemija: merjenje pH-ja zemlje;
  • matematika: koliko semena moramo kupiti, če želimo pridelati 10 ton pšenice – upoštevanje kalivosti? Koliko ha zemlje potrebujemo za to (pretvarjanje merskih enot)?;
  • naravoslovje in biologija: bakterije in živali v zemlji, koristne in škodljive; kambij;
  • osebnostna rast: vzgoja sadik, cepljenje sadnih sadik.

Pri vrtninah sejemo v lončke in korita

3. Oskrba rastlin

Obsega pripravo zemlje, zalivanje, okopavanje in pletje

Lahko vključimo vse otroke vrtca in šole.

  • športna vzgoja: razgibavanje, gibanje, pridobivanje moči, vztrajnosti:  lopatanje, okopavanje, rahljanje zemlje, čiščenje vrta, grabljenje, gnojenje, zalivanje, pletje;
  • naravoslovje oz. biologija:  spoznavanje delov rastline, gnojenje, redčenje plodov in listov;
  • fizika: izhlapevanje vode iz zemlje;
  • geografija:  potovanje sonca in osvetljenost;
  • zgodovina: izvor rastlin, avtohtone vrste, pridelava včasih in danes;
  • slovenski in tuji jezik: poimenovanje rastlin in delov rastlin, fantazijski spisi ( Sem jabolko …);
  • glasbena vzgoja:  ubrano petje na vrtu naj bi vplivalo na boljše počutje in rast rastlin, pogovarjanje z rastlinami;
  • likovna vzgoja: risanje rastlin, izdelava šopkov, ikeban, izdelkov iz suhega cvetja in slame…

4. Pobiranje pridelka

5. Vzgoja semen

6. Pobiranje, odbiranje in shranjevanje semen

Pri zadnjih treh točkah se naredi podobno.
glasba