{"id":427,"date":"2013-08-29T10:10:21","date_gmt":"2013-08-29T09:10:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.solskiekovrt.si\/?page_id=427"},"modified":"2019-03-26T09:34:17","modified_gmt":"2019-03-26T08:34:17","slug":"ureditev-vrta","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.solskiekovrt.si\/en\/ucilnica\/ureditev-vrta\/","title":{"rendered":"Ureditev vrta"},"content":{"rendered":"

 <\/span>O ureditvi vrta<\/a><\/h4>\r\n\t
\n

Vsako potovanje se za\u010dne s prvim korakom. Prvi korak na poti do vrta, \u0161e zlasti pa ekolo\u0161kega in povrhu \u0161e \u0160OLSKEGA, je na\u010drtovanje<\/strong>. Zato se je tudi na\u0161 projekt za\u010del z vrsto delavnic o na\u010drtovanju \u0161olskega ekovrta.<\/p>\n

Za na\u010drtovanje potrebujemo nekaj znanj. To so zlasti znanja s podro\u010dja ekolo\u0161kega vrtnarjenja.<\/p>\n

Drugo vrsto znanj \u2013 prav na\u010drtovalskih \u2013 pa najdemo v permakulturi<\/strong>. Tu si lahko preberete, kaj permakultura pravzaprav je.<\/p>\n

Kot pomo\u010d za na\u010drtovanje ekovrta ob \u0161oli ali vrtcu pa smo pripravili poglavje Na\u010drtovanje podro\u010dij<\/strong>, kjer predstavljamo na\u010dela permakulturnega urejanja prav z vidika \u0161ole oziroma vrtca.<\/p>\n

Ko poznamo osnova na\u010dela ekolo\u0161kega vrtnarjenja<\/strong> in permakulturnega na\u010drtovanja<\/strong>, se postavimo v resni\u010dni prostor, ki nam je na voljo. Tu je zdaj obilo prostora za na\u0161o ustvarjalnost!<\/p>\n

\"Vrtec_kamnik_ureditev<\/p>\n<\/div><\/div>\n

 <\/span>Ekolo\u0161ko vrtnarjenje<\/a><\/h4>\r\n\t
\n

Ekolo\u0161ko kmetijstvo je kmetijska metoda, ki je natan\u010dno opredeljena s standardi in tudi z evropsko zakonodajo. \u017divila se sme prodajati kot ekolo\u0161ka samo, \u010de jih spremlja\u00a0CERTIFIKAT<\/strong>, ki potrjuje, da so bila pridelana in\/ali predelana v skladu s to zakonodajo.<\/p>\n

\"ekotrgMaj05Turinek5_za_splet\"<\/p>\n

\u0160olskega ekovrta najverjetneje ne bomo vklju\u010dili v sistem certifikacije, saj na\u0161 namen ni pridelava za prodajo, temve\u010d je namen na\u0161ega ekovrtnarjenja vzgajati in izobra\u017eevati<\/strong>.<\/p>\n

Seveda pa moramo vseeno delati v skladu z na\u010deli ekolo\u0161kega kmetovanja, sicer otroke u\u010dili narobe. Tla so kot naravni vir, naravna vrednota in nosilec prostora za obstoj in razvoj \u010dloveka nenadomestljiva.
\nPridelovanje hrane po na\u010delih ekolo\u0161kega kmetovanja omogo\u010da ohranjanje naravne rodovitnosti prsti in prepre\u010duje obremenjevanje okolja s pretirano uporabo mineralnih in organskih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev.<\/p>\n

Ekolo\u0161ko kmetijstvo je zelo dobro predstavljeno na\u00a0spletni strani Evropske komisije\u00a0<\/a>\u2013 tudi v sloven\u0161\u010dini.\u00a0Priporo\u010damo!<\/p>\n

V okviru projekta Pridelano in prodano doma, ki ga je v letu 2009 izvedel Poso\u0161ki razvojni center v sodelovanju z Ob\u010dino Tolmin, je nastala tudi publikacija, v kateri najdete koristne informacije za pridelavo zdrave in kakovostne hrane –\u00a0od priprave tal, gnojenja, kompostiranja, kolobarjenja, izbire, nakupa in hranjenja semen, izobra\u017eevanja o naravnih sredstvih za za\u0161\u010dito rastlin itd.<\/p>\n

Publikacija:\u00a0<\/a>Pridelano doma – U\u010dbenik.pdf<\/a><\/p>\n

\"vrt-ekolosko-vrtnarjenje\"<\/p>\n<\/div><\/div>\n

 <\/span>Zakaj vzgajati lastno ekolo\u0161ko hrano<\/a><\/h4>\r\n\t
\n

Pridelajte si zdravo in polnovredno hrano, ki je za povrh \u0161e okusnej\u0161a!<\/strong><\/p>\n

Mnoge \u0161tudije ka\u017eejo, da ekolo\u0161ko pridelana hrana v primerjavi s konvencionalno prakti\u010dno ne vsebuje preostankov sinteti\u010dnih kemi\u010dnih pesticidov, saj jih ekolo\u0161ki pridelovalci ne uporabljajo. Obstaja tudi dober razlog, zakaj mnogi vrhunski kuharji uporabljajo ekolo\u0161ke sestavine \u2013 ker so okusnej\u0161e! Ekolo\u0161ko kmetovanje v prvi vrsti skrbi za zdravo oskrbo tal, ki nudi podlago za zdrav razvoj in preskrbo rastlin in posledi\u010dno na\u0161ega telesa.<\/p>\n

Prihranite denar!<\/strong><\/p>\n

Lastna pridelava hrane zmanj\u0161a mese\u010dno vsoto denarja, ki jo obi\u010dajno pustimo v \u017eivilskih supermarketih. Namesto da tro\u0161imo veliko denarja in predvsem \u010dasa za nakupe v trgovini, raje pre\u017eivimo prosti \u010das na prostem, na svoji ekolo\u0161ko oskrbovani gredici. Hkrati pa poskrbimo \u0161e za telovadbo in dobro po\u010dutje.<\/p>\n

Za\u0161\u010ditite prihodnje generacije!\"eko1\"<\/strong><\/p>\n

Otroci so v primerjavi z odraslimi v povpre\u010dju \u0161tirikrat bolj izpostavljeni najmanj osmim pogosto uporabljenim pesticidom v hrani, ki povzro\u010dajo raka. Hrana, ki jo za svoje otroke izbirate danes, vpliva tudi na otrokovo zdravje v prihodnosti.
\n“Nismo podedovali Zemlje od na\u0161ih o\u010detov, sposodili smo si jo od na\u0161ih otrok.” (Lester Brown)
\n<\/em><\/p>\n

Ekolo\u0161ko kmetijstvo\/vrtnarstvo prepre\u010duje erozijo tal!<\/strong><\/p>\n

Proces erozije tal (dolbenje, razjedanje tal zaradi razli\u010dnih vplivov: hudournikov in rek, vetra in ledu) v razvitih dr\u017eavah poteka hitreje, kot so se tla sama sposobna obnavljati. Rodovitna prst je temelj \u00bbprehranske verige\u00ab v ekolo\u0161kem kmetovanju. V konvencionalnem kmetijstvu tla prevzamejo predvsem nalogo opore za rast rastline, saj jih je tako la\u017eje kemi\u010dno tretirati. Posledi\u010dno veliko kmetij po vsem svetu trpi najhuj\u0161o erozijo tal v zgodovini.<\/p>\n

Varovanje kakovosti voda!<\/strong><\/p>\n

Voda tvori dve tretjini na\u0161e telesne te\u017ee in obsega tri \u010detrtine na\u0161ega planeta. Pesticidi, ki povzro\u010dajo bolezni (tudi raka), onesna\u017eujejo podtalnico in glavne vire pitne vode. Pesticidi pa so tudi problem pri \u010di\u0161\u010denju odpadnih voda in sami pripravi vode za pitje.<\/p>\n

Kaj pa energetska u\u010dinkovitost?<\/strong><\/p>\n

Ekolo\u0161ki kmetje in kmetice \u017ee danes veliko \"eko2\"prispevajo k energetski u\u010dinkovitosti in varstvu podnebja. K temu so usmerjene \u0161tevilne dolo\u010dbe v pravilih oziroma zakonodaji za ekolo\u0161ko kmetijstvo, npr. omejena raba mo\u010dne krme in prepoved uporabe sinteti\u010dnih mineralnih gnojil in pesticidov.
\nKonvencionalno kmetijstvo za svoje delovanje porabi veliko ve\u010d nafte kot katerakoli druga panoga, kar v skupni energetski porabi predstavlja znaten dele\u017e. Danes se veliko ve\u010d energije porabi za proizvodnjo sinteti\u010dnih kemi\u010dnih (umetnih) gnojil kot pa za samo obdelovanje in oskrbo pridelovalnih zemlji\u0161\u010d in spravilo pridelkov.
\nEkolo\u0161ko kmetijstvo po eni strani zaradi tega, ker ne uporablja sinteti\u010dnih gnojil, prihrani izpuste CO2, po drugi strani pa s pomo\u010djo skladi\u0161\u010denja v tleh obenem zmanj\u0161uje koli\u010dine tega podnebju \u0161kodljivega plina v ozra\u010dju.
\n\u010ce pridelujete svojo lastno hrano v mestu ali na pode\u017eelju ali kupujete pri lokalnem ekolo\u0161kem kmetu, zmanj\u0161ate tudi stro\u0161ke prevoza in s tem onesna\u017eevanja. Pridelovanje lastne hrane vam omogo\u010da popoln nadzor nad pridelavo: katero seme oziroma sadiko ste uporabili, kako ste oskrbovali tla, katero (zeleno) gnojilo ste uporabili \u2026<\/p>\n

Odstranite \u00bbkemikalije\u00ab z va\u0161ega kro\u017enika!<\/strong><\/p>\n

Izbor ekolo\u0161kega \u017eivila je modra izbira in odlo\u010ditev, \u0161e posebej v lu\u010di najbolj ob\u010dutljivih skupin prebivalcev, \u0161e zlasti otrok, ker:
\n–\u00a0 na svojo telesno maso zau\u017eijejo ve\u010d ostankov pesticidov;
\n–\u00a0 \u0161e nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov;
\n–\u00a0 vplivi medsebojnega dopolnjevanja u\u010dinkov (sinergije) ve\u010d pesticidov se pri dolo\u010danju\u00a0\u00a0\u00a0 \u00bbvarnih pragov\u00ab ne upo\u0161tevajo (pogosto so v \u017eivilih ostanki tudi po 5 in ve\u010d aktivnih snovi);
\n–\u00a0 je v ekolo\u0161ki pridelavi raba sinteti\u010dnih pesticidov prepovedana.<\/p>\n

Za\u0161\u010ditite delavce in podprite male kmete!<\/strong><\/p>\n

Konec leta 2013 je v Sloveniji na ekolo\u0161ki na\u010din kmetovalo pribli\u017eno 3.000 kmetij, skupaj pa kmetije obdelujejo 38.000 ha kmetijskih zemlji\u0161\u010d (MKO, 2014). Hitrost razvoja ekolo\u0161kega kmetijstva v Sloveniji je precej nihala, vendar analiza koli\u010dinske rasti ka\u017ee, da \u0161e zdale\u010d ne bomo dosegli zastavljenih ciljev iz Akcijskega na\u010drta razvoja ekolo\u0161kega kmetijstva (2005), ko smo do leta 2015 na\u010drtovali 15 % ekolo\u0161kih kmetij, 20 % ekolo\u0161ko obdelanih kmetijskih zemlji\u0161\u010d in celo 10 % slovenskih ekolo\u0161kih \u017eivil na prodajnih policah.
\nPri kmetih, ki so izpostavljeni herbicidom, obstaja \"eko3\"veliko ve\u010dje tveganje za rakovo obolenje kot pri ostalih. Primeri zastrupitev kmetov s pesticidi so bili najve\u010dji v \u010dasu t.i. \u00bbzelene revolucije\u00ab, ko so vse kemi\u010dno-sinteti\u010dne pripravke in pesticide v velikih koli\u010dinah uporabljali tako pri masovni kot pri \u00bbdoma\u010di\u00ab pridelavi hrane.
\nNa\u0161a kmetijska struktura ima spo\u0161tovanja vredno zgodovino ter svojo tradicijo (manj\u0161e dru\u017einske kmetije), mnogi ljudje so s kmetijstvom \u0161e vedno zelo povezani. Od pribli\u017eno 70.000 kmetij v Sloveniji je kar 50.000 malih kmetij, ki pa niso zares aktivne. Prihodnost slovenskega kmetijstva bi morala temeljiti na posebni pomo\u010di prav tem malim kmetijam, da postanejo ekolo\u0161ke in biodinami\u010dne kmetije, ki bi lahko veliko prispevale k pove\u010danju pridelave in predelave hrane in s tem poskrbela za izbolj\u0161anje samooskrbe in prehranske varnosti.<\/p>\n

Spodbuda biotski raznovrstnosti!<\/strong><\/p>\n

\"eko4\"Monokulturno gojenje pomeni ve\u010dletno gojenje ene in iste rastline na velikem kosu zemlji\u0161\u010da. Medtem, ko je monokulturni pristop med leti 1950 in 1970 globalno potrojil kmetijsko proizvodnjo, je pomanjkanje raznolikosti rastlin pustilo posledice na kakovosti pridelovalne zemlje, ki je tako izgubila minerale in hranila. Ker se s takim na\u010dinom kmetovanja tla iz\u010drpavajo, za nadomestilo vseh izgubljenih hranil kmetje uporabljajo kemi\u010dna gnojila, pogosto v velikih koli\u010dinah. Monokulture so bolj dovzetne za \u00bb\u0161kodljivce\u00ab, zato konvencionalni kmetje \u0161e dodatno uporabljajo pesticide. Na primer: v Ameriki se je kljub desetkratnem pove\u010danju uporabe pesticidov med leti 1947 in 1974 izguba pridelka zaradi \u017eu\u017eelk podvojila. Deloma tudi zato, ker so nekatere \u017eu\u017eelke postale genetsko odporne na dolo\u010dene pesticide.<\/p>\n

Pomagajte okrepiti in \u00bbpolep\u0161ati\u00ab svoj vrt in skupnost!<\/strong><\/p>\n

(Skupnostni) ekolo\u0161ki vrtovi imajo poleg pridelovalne (oskrbne) vrednosti tudi estetski u\u010dinek, saj lahko polep\u0161ajo in predvsem razveseljujejo na\u0161o dru\u017eino, skupnost, celotno mesto ali vas!<\/p>\n

Prirejeno po \u010dlanku \u00bbTop 10 reasons to grow your own organic food\u00ab\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (URL: http:\/\/www.realfarmacy.com\/top-10-reasons-to-grow-your-own-organic-food\/<\/a>)<\/p>\n<\/div><\/div>\n

 <\/span>Kaj je permakultura?<\/a><\/h4>\r\n\t
\n

Beseda PERMAKULTURA<\/strong> je sestavljena iz dveh besed:\u00a0PERMA<\/strong>NENTNA AGRIKULTURA<\/strong>\u00a0oz. trajno kmetijstvo.<\/p>\n

\"Permakulturni<\/p>\n

Permakultura je na\u010din, s katerim ustvarjamo uravnote\u017eena okolja<\/strong>. Vzpostavlja uravnote\u017een odnos med:<\/p>\n