Home   Mentorji   Delo v vrtu – vrtna opravila v različnih letnih časih

Delo v vrtu – vrtna opravila v različnih letnih časih

 Delo v vrtu

Delo v vrtu seveda najprej določa ritem narave in življenjskih procesov, mi pa ga organiziramo tako, da otroci lahko spremljajo razvoj rastlin od semena do plodov in spoznavajo svojo vlogo pri uspevanju vrtnega ekosistema. Ni prav, da bi otroci samo okopavali in pulili plevel… omogočimo jim, da doživijo čim več delov celote.

Nacrt za vrt_Vrtec Sentvid

 Dejavnosti na šolskem ekovrtu od pomladi do jeseni

Dejavnosti na šolskem ekovrtu od pomladi do jeseni  (prenesi pdf dokument)

Konkretne naloge na vrtu:

  • priprava tal,
  • vzgoja sadik iz semen,
  • zasaditev rastlin.

Priprava tal:

  1. Zeleno gnojenje.
  2. Rahljanje zemlje.
  3. Ostalo dognojevanje s kompostom, lesnim pepelom, kostno in krvno moko, kameno moko, tekočimi zeliščnimi gnojili iz kopriv, gabeza in raznih drugih zelišč.

Kaj spada na kompost?

kompostnik

Na kompost sodijo vrtni in kuhinjski odpadki, vrtni plevel, kosi izrezane vrtne trate, ovenelo cvetje, odcvetele lončnice, listje, šota, slama, praprot, stelja, trava, plevel, hišni prah, smeti, prah iz sesalnika, papir, lesni pepel, kokošje perje, volneni, bombažni odpadki, krvna, kostna moka, roževina, žaganje, lesna volna, saje in morske alge.

Česa na kompostnik NE SMEMO metati?

Ves material, ki ga narava ne more razkrojiti: plastika, steklo, kovinski predmeti, porcelan, barve, laki, maščobe, kemične snovi vseh vrst, bolne rastline, pelin, lupine agrumov in vse škropljeno cvetje, ki je zaščiteno pred venenjem.

Vzgoja sadik iz semen

Posevki, vzgojeni v toplih prostorih (toplih gredah, v lončkih na okenskih policah, rastlinjakih…):

  • Od marca do aprila vzgajamo por, zeleno, zelje, ohrovt, brstični ohrovt in enoletne rastline, kot so žametnice, bazilika, buče ter sladka koruza.
  • Maja iz semen vzgajamo cvetačo, belo in rdeče zelje, ohrovt, brstični ohrovt…

Po 15. maju lahko presadimo sadike vzgojene v toplih prostorih na prosto. Sadike postopoma navajamo na zunanjo presaditev. Ravno tako lahko v tem času posejemo na prosto razna zelišča in zelenjavo.

Posevki, vzgojeni na prostem – na šolskem ekovrtu:

  • Od marca do aprila gojimo na prostem posevke spomladanske solate, rdeče redkvice, česna, korenja, čebule in peteršilja.
  • Maja pa bo na našem vrtu vzklila sladka koruza, fižol, rdeča pesa, buče (zelene, hokaido), brstični ohrovt, cvetača, belo in rdeče zelje, ohrovt, sončnice in razna zelišča (majaron, kumina, janež, koper, boreč…).

Od marca do aprila sadimo sadno drevja in užitne grmovnice, kot so ribez (rdeči, črni, beli), kosmulja, josta, maline ali aronije. Posadimo lahko tudi korenine trajnih zelišč: pehtrana, mete, koprive in gabeza.

September je primeren za setev zimske solate, motovilca, redkvice, špinače in rastline za zeleno gnojenje (gorčica, enoletna detelja). Ne pozabimo tudi na presajanje jagod, malin, trajnic, cvetja, zelišč in zelenjave.

Skozi vse leto skrbimo, da so obdelovalne površine pokrite z rastlinami ali dodano zastirko.

Pridelki, ki nas bodo razveseljevali vse do konca junija so: pomladanska solata, redkvice, čebula, česen (zimski), nekatera zelišča, ribez, maline, češnje…

Predlog gojitve kultur na zelenjavno-zeliščnem in sadnem vrtu

Glavne kulture:

  • Sadno drevje in užitne grmovnice (češnje, jablane, slive, hruške, kutine, nešplje, maline, ribezi, robide, aronije, joste, kosmulje, navadni bezeg..). V toplejšem podnebju (Primorje) tudi oljke, agrumi…
  • Zelenjava in zelišča (fižol, grah, buče, jagode,korenje, čebula, rdeča pesa, ohrovt, brstični ohrovt, zeleno in rdeče zelje, por-zimski, trajna zelišča).
  • Vmesne kulture: razne solate, česen, hren, kolerabice, koruza, sončnice, razna enoletna in trajna zelišča.

Na šolskem ekovrtu gojimo mešane kulture. Kaj so njihove prednosti?

  • boljša izraba rodovitne zemlje, kar pomeni tudi več pridelkov;
  • boljša rast, razvoj, aroma ter okus rastlin zaradi pozitivnih vplivov izbranih sosednjih rastlin;
  • zmanjšana izpostavljenost boleznim in nekaterim živalim, ki povzročajo rastlinam škodo;
  • manjše izčrpavanje tal in boljše zasenčenje zemeljske površine z vmesnimi kulturami.

Na ekološkem vrtu ni prostora za monokulturno vrtnarjenje!

Zaporedje setev

Pomemben del vrtnarjenja je tudi zaporedje setev.
marec: berivka in rdeče redkvice….
april: čebula in redkvice
maj: rdeča pesa…
avgust do september: zimska solata, motovilec….

Kaj potrebujemo za ustvarjanje šolskega ekovrta?

Potrebujemo dober organizacijski načrt, ki vsebuje prostorski, časovni in setveni načrt vrta.

nacrtovanje vrta-prostorski nacrt

Poleg tega pa tudi načrt sodelovanja vseh prebivalcev šole (od učencev, sodelavcev, ravnatelja, pomočnikov, učiteljskega kolektiva, strokovnih služb in tehniškega osebja…), staršev ter lokalne in širše skupnosti.

Cilji

V učno vzgojno delo želimo vnesti čim več vsebin, povezanih z življenjem, ki jih učenci pridobijo prek:

  • opazovanj,
  • poizkusov,
  •  razmišljanj,
  •  čustvovanj,
  •  povezovanja vseh dejavnikov v naravi,
  •  spoznavanja tovrstne literature,
  •  načrtovanja mešanih kultur pri setvah in saditvah,
  •  s fizičnim delom,
  •  z zapisovanji…

 Priprava ekovrta na zimo

Priprava ekovrta na zimo  (prenesi pdf dokument)

November je čas, ko se postopoma umirja vse življenje v naravi. Je čas, ko potrebuje vsaka rastlina, žival in človek postopno umirjanje od vseh mogočih ekstremnih dogodkov leta. Vse stopa vase, v nedrja zemlje, v naša srca, v središče naših življenj. Koraki so postopni, najsi bo na zunaj ali navznoter.

Mati Zemlja potrebuje umiritev v prvotnem in prenesenem pomenu, potrebuje počitek in uglasitev s sabo! Sleherni košček zemlje potrebuje to harmonijo življenja! Tudi zaplata našega večjega ali manjšega vrta!

V pripravo sodi:

  1. SPRAVLJANJE IN SHRANJEVANJE PRIDELKOV
  2. SADITEV, OBREZOVANJE, PRESAJANJE SADNIH DREVES, RAZNIH GRMIČKOV, UPORABNIH IN OKRASNIH RASTLIN
  3. PRIPRAVA VRTNIH OBDELOVALNIH POVRŠIN ZA MRZLI DEL LETA
  4. UREDITEV VRTNIH POSLOPIJ, DELOVNIH STROJEV IN ORODIJ ZA ZIMSKE RAZMERE
  5. IZOBRAŽEVANJE
  6. NAČRTOVANJE VRTA

Spravljanje in shranjevanje pridelkov

Za shranjevanje in spravilo vrtnih pridelkov uporabljamo več načinov:

  1. Kar je mogoče (brez škode glede na podnebje) pustimo na vrtnih gredah – ohrovt, brstični ohrovt, por, zelena, korenje, zimski radič, rdeči radič, motovilec, razne dišavnice in zelišča, razen rožmarina, lovora in roženkravta – zadnje tri spravimo v svetel nezakurjen prostor, kjer ne zmrzuje.
  2. Pridelke spravimo pred mrazom v primerno klet (sadje, krompir..) ali v pripravljeni rastlinjak, zimski vrt, toplo gredo; lahko jih zunaj zakopljemo v zemljo in zasujemo (zasipnice), zakopljemo v vlažno mivko ali pesek, klimatski zaboj, kjer je temperatura med +1 do +4 stopinje Celzija ter zračna vlaga od 75 do 90 odstotkov.
  3. V zemljo, mivko ali v pesek se zakopljejo korenaste vrste pridelkov kot so korenje, rdeča pesa, repa, koleraba, črna redkev.
  4. Pridelke globoko zamrznemo v zamrzovalni skrinji ali omari (grah, fižol, brokoli, nekatera zelišča, cvetača, ribez, maline…).
  5. Pridelke posušimo (česen, čebula, stročnice, peške bučk, sadje, dišavnice in druga zelišča).
  6. Pridelke kisamo (zelje, repa…). Kisanje je nadgradnja oz. dvig kvalitete pridelka.
  7. Pridelke vkuhamo in steriliziramo.
  8. Posebni pridelki so semena, ki smo jih pridelali med letom. Zimski čas je primeren, da zbrana posušena semena prečistimo, selekcioniramo ter shranimo v čiste, temne in  zaprte posode. Prostor shranjevanja semen naj bo suh in hladen. Vsa semena označimo z imenom vrste in sorte semena, krajem in letom pridelave ter imenom in priimkom pridelovalca.

Saditev, obrezovanje, presaditev sadnih dreves, raznih grmičkov, uporabnih in okrasnih rastlin

November-listopad je najbolj primeren mesec za saditev in obrezovanje sadnih dreves in grmičkov.

Sadimo tudi vrtnice, žive meje, delimo in presajamo trajnice (cvetja in zelišča). S potaknjenci (okoli 20cm dolgimi vejicami) si lahko razmnožimo ribez, bezeg, lesko, cvetoče grmiče. Vtaknemo jih v mešanico peska in rahle zemlje v vrtno zavetrno lego.

Za pomladansko cvetje sadimo čebulice narcis in tulipanov.
Še je čas za saditev zimskega česna in čebule.

Presajamo razna zelišča za sprotno uporabo: peteršilj, drobnjak, majaron, timijan, šetraj, poprovo meto, žajbelj, pelin…

Priprava vrtnih obdelovalnih površin za mrzli del leta

S kompostom oskrbimo grmičke ribeza, malin,…sadnih dreves. Debla sadnih dreves zaščitimo pred mrazom in gozdnimi živalmi z zaščitnim drevesnim apnenim premazom. Debla tudi ovijemo s koruznico ali slamo.
S kompostom in zemljo zavarujemo tudi vrtnice vsaj 5 cm nad mestom, kjer so bile oplemenitene. Pred zimskim soncem jih zavarujemo s smrekovimi vejami.
Kompost dobro pokrijemo pred mrazom s slamo ali posušeno travo, da se nadaljuje razgradnja tudi skozi mrzli del leta.
Zbiramo organske odpadke, lesni pepel in saje.

Zdaj je tudi čas, da še pred sneženo zastirko (snegom) po potrebi oblikujemo vrtne grede. Jesen je najboljši čas za izdelavo visoke grede.
Vse morebitne gole dele zemlje po potrebi prerahljamo z vilami in zastremo s travo, slamo, ali listjem.

Po potrebi urejamo vrtne poti, senčnico, vodna zajetja, teraso…, da bo vrt prihodnje leto prijetnejši in se bomo radi zadrževali na prostem med zdravim zelenjem.
Lahko vzamemo vzorec zemlje za analizo tal. Kisla tla lahko apnimo.
Sicer pa je pomembno, da izvajamo skozi celo leto različne načine izboljševanja rodovitnih tal.

Tule je nekaj najpomembnejših:

  • zeleno gnojenje
  • kompostiranje
  • zastiranje
  • sajenje metuljnic
  • sajenje dreves
  • apnenje.

Poskrbimo za hrano in bivališča ptic.

Sistemi, ki sami skrbijo za kakovost tal:

  • Vse ostanke od pridelkov vrnite tlom.
  • Prekopavanje kar najbolj zmanjšajte.
  • Ne hodite po obdelovalni zemlji.
  • Skrbite, da bodo tla vse leto pokrivale rastline.
  • Vsako nepokrito zaplato zemlje zastrite.
  • Prednost dajajte trajnicam, zlasti drevesom.
  • Sadite oz. sejte združbe različnih vrst.
  • Sejte metuljnice.
  • Pomagajte si z zelenim gnojenjem.
  • Proti plevelu se ne bojujte s prekopavanjem, ampak dajte prednost pokrivnim rastlinam, ki plevel zadušijo.

Skrb za pridelana semena:
Čez leto pridelana semena prečistimo, selekcioniramo ter spravimo v čiste, temne in zaprte posode. Označimo jih z vrsto in sorto semena, krajem ter letom pridelave in imenom ter priimkom pridelovalca. Shranjujemo jih v suhih in hladnih prostorih.

Ureditev vrtnih poslopij, strojev in orodij za zimske razmere

Dobro je, da pospravimo prostore, namenjene za hrambo vrtnih strojev in orodij. Stroje in orodja očistimo, po potrebi popravimo, zaščitimo pred mrazom in kvarjenjem. Vsakemu predmetu določimo in ohranimo stalni prostor. Pred mrazom odstranimo vodne črpalke in izpraznimo vode iz vseh zimsko občutljivih zbiralnikov vode, npr.:odprti sodi.
Popravimo ograje, opore za rastline…

Izobraževanje

Uporabnega znanja ni nikoli preveč. Mrzli del leta je kot nalašč, da prebiramo ustrezno literaturo o vrtu, obiskujemo predavanja, tečaje, delavnice, izmenjujemo mnenja.

Načrtovanje

Naredimo setveni in saditveni načrt vrta za prihodnje leto.

V kolikor smo začetniki in nimamo izdelanega načrta vrta ali želimo načrt dopolniti, to naredimo. Ne glede kakšen vrt želimo imeti, je dobro, da upoštevamo pri načrtovanju določena načela, ki vsebujejo sestavine za celostno podobo bivanja tudi na vrtu (nastajanje gozdnega vrta, vnos različnih vodnih elementov, pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, domače živali na vrtu, razvedrilni kotički za otroke in odrasle, načrt za čutni vrt…).