Home   Učilnica   Ureditev vrta

Ureditev vrta

 O ureditvi vrta

Vsako potovanje se začne s prvim korakom. Prvi korak na poti do vrta, še zlasti pa ekološkega in povrhu še ŠOLSKEGA, je načrtovanje. Zato se je tudi naš projekt začel z vrsto delavnic o načrtovanju šolskega ekovrta.

Za načrtovanje potrebujemo nekaj znanj. To so zlasti znanja s področja ekološkega vrtnarjenja. Osnovna načela ekološkega kmetijstva so tu predstavljena prek povezave na našo matično stran. Na srečo je literature o ekološkem vrtnarjenju že kar veliko tudi pri nas.

Drugo vrsto znanj – prav načrtovalskih – pa najdemo v permakulturi. Tu si lahko preberete, kaj permakultura pravzaprav je.

Kot pomoč za načrtovanje ekovrta ob šoli ali vrtcu pa smo pripravili poglavje Načrtovanje področij, kjer predstavljamo načela permakulturnega urejanja prav z vidika šole oziroma vrtca.

Ko poznamo osnova načela ekološkega vrtnarjenja in permakulturnega načrtovanja, se postavimo v resnični prostor, ki nam je na voljo. Tu je zdaj obilo prostora za našo ustvarjalnost!

Vrtec_kamnik_ureditev vrta

 Ekološko vrtnarjenje

Ekološko kmetijstvo je kmetijska metoda, ki je natančno opredeljena s standardi in tudi z evropsko zakonodajo. Živila se sme prodajati kot ekološka samo, če jih spremlja CERTIFIKAT, ki potrjuje, da so bila pridelana in/ali predelana v skladu s to zakonodajo.

ekotrgMaj05Turinek5_za_splet

Šolskega ekovrta najverjetneje ne bomo vključili v sistem certifikacije, saj naš namen ni pridelava za prodajo, temveč je namen našega ekovrtnarjenja vzgajati in izobraževati.

Seveda pa moramo vseeno delati v skladu z načeli ekološkega kmetovanja, sicer otroke učili narobe. Tla so kot naravni vir, naravna vrednota in nosilec prostora za obstoj in razvoj človeka nenadomestljiva.
Pridelovanje hrane po načelih ekološkega kmetovanja omogoča ohranjanje naravne rodovitnosti prsti in preprečuje obremenjevanje okolja s pretirano uporabo mineralnih in organskih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev.

Ekološko kmetijstvo je zelo dobro predstavljeno na spletni strani Evropske komisije – tudi v slovenščini. Priporočamo!

V okviru projekta Pridelano in prodano doma, ki ga je v letu 2009 izvedel Posoški razvojni center v sodelovanju z Občino Tolmin, je nastala tudi publikacija, v kateri najdete koristne informacije za pridelavo zdrave in kakovostne hrane – od priprave tal, gnojenja, kompostiranja, kolobarjenja, izbire, nakupa in hranjenja semen, izobraževanja o naravnih sredstvih za zaščito rastlin itd.

Publikacija: Pridelano doma – Učbenik.pdf

vrt-ekolosko-vrtnarjenje

 Zakaj vzgajati lastno ekološko hrano

Pridelajte si zdravo in polnovredno hrano, ki je za povrh še okusnejša!

Mnoge študije kažejo, da ekološko pridelana hrana v primerjavi s konvencionalno praktično ne vsebuje preostankov sintetičnih kemičnih pesticidov, saj jih ekološki pridelovalci ne uporabljajo. Obstaja tudi dober razlog, zakaj mnogi vrhunski kuharji uporabljajo ekološke sestavine – ker so okusnejše! Ekološko kmetovanje v prvi vrsti skrbi za zdravo oskrbo tal, ki nudi podlago za zdrav razvoj in preskrbo rastlin in posledično našega telesa.

Prihranite denar!

Lastna pridelava hrane zmanjša mesečno vsoto denarja, ki jo običajno pustimo v živilskih supermarketih. Namesto da trošimo veliko denarja in predvsem časa za nakupe v trgovini, raje preživimo prosti čas na prostem, na svoji ekološko oskrbovani gredici. Hkrati pa poskrbimo še za telovadbo in dobro počutje.

Zaščitite prihodnje generacije!eko1

Otroci so v primerjavi z odraslimi v povprečju štirikrat bolj izpostavljeni najmanj osmim pogosto uporabljenim pesticidom v hrani, ki povzročajo raka. Hrana, ki jo za svoje otroke izbirate danes, vpliva tudi na otrokovo zdravje v prihodnosti.
‘Nismo podedovali Zemlje od naših očetov, sposodili smo si jo od naših otrok.” (Lester Brown)

Ekološko kmetijstvo/vrtnarstvo preprečuje erozijo tal!

Proces erozije tal (dolbenje, razjedanje tal zaradi različnih vplivov: hudournikov in rek, vetra in ledu) v razvitih državah poteka hitreje, kot so se tla sama sposobna obnavljati. Rodovitna prst je temelj »prehranske verige« v ekološkem kmetovanju. V konvencionalnem kmetijstvu tla prevzamejo predvsem nalogo opore za rast rastline, saj jih je tako lažje kemično tretirati. Posledično veliko kmetij po vsem svetu trpi najhujšo erozijo tal v zgodovini.

Varovanje kakovosti voda!

Voda tvori dve tretjini naše telesne teže in obsega tri četrtine našega planeta. Pesticidi, ki povzročajo bolezni (tudi raka), onesnažujejo podtalnico in glavne vire pitne vode. Pesticidi pa so tudi problem pri čiščenju odpadnih voda in sami pripravi vode za pitje.

Kaj pa energetska učinkovitost?

Ekološki kmetje in kmetice že danes veliko eko2prispevajo k energetski učinkovitosti in varstvu podnebja. K temu so usmerjene številne določbe v pravilih oziroma zakonodaji za ekološko kmetijstvo, npr. omejena raba močne krme in prepoved uporabe sintetičnih mineralnih gnojil in pesticidov.
Konvencionalno kmetijstvo za svoje delovanje porabi veliko več nafte kot katerakoli druga panoga, kar v skupni energetski porabi predstavlja znaten delež. Danes se veliko več energije porabi za proizvodnjo sintetičnih kemičnih (umetnih) gnojil kot pa za samo obdelovanje in oskrbo pridelovalnih zemljišč in spravilo pridelkov.
Ekološko kmetijstvo po eni strani zaradi tega, ker ne uporablja sintetičnih gnojil, prihrani izpuste CO2, po drugi strani pa s pomočjo skladiščenja v tleh obenem zmanjšuje količine tega podnebju škodljivega plina v ozračju.
Če pridelujete svojo lastno hrano v mestu ali na podeželju ali kupujete pri lokalnem ekološkem kmetu, zmanjšate tudi stroške prevoza in s tem onesnaževanja. Pridelovanje lastne hrane vam omogoča popoln nadzor nad pridelavo: katero seme oziroma sadiko ste uporabili, kako ste oskrbovali tla, katero (zeleno) gnojilo ste uporabili,…

Odstranite »kemikalije« z vašega krožnika!

Izbor ekološkega živila je modra izbira in odločitev, še posebej v luči najbolj občutljivih skupin prebivalcev, še zlasti otrok, ker:
–  na svojo telesno maso zaužijejo več ostankov pesticidov;
–  še nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov;
–  vplivi medsebojnega dopolnjevanja učinkov (sinergije) več pesticidov se pri določanju    »varnih pragov« ne upoštevajo (pogosto so v živilih ostanki tudi po 5 in več aktivnih snovi);
–  je v ekološki pridelavi raba sintetičnih pesticidov prepovedana.

Zaščitite delavce in podprite male kmete!

Konec leta 2013 je v Sloveniji na ekološki način kmetovalo približno 3.000 kmetij, skupaj pa kmetije obdelujejo 38.000 ha kmetijskih zemljišč (MKO, 2014). Hitrost razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji je precej nihala, vendar analiza količinske rasti kaže, da še zdaleč ne bomo dosegli zastavljenih ciljev iz Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva (2005), ko smo do leta 2015 načrtovali 15 % ekoloških kmetij, 20 % ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč in celo 10 % slovenskih ekoloških živil na prodajnih policah.
Pri kmetih, ki so izpostavljeni herbicidom, obstaja eko3veliko večje tveganje za rakovo obelenje kot pri ostalih. Primeri zastrupitev kmetov s pesticidi so bili največji v času t.i. »zelene revolucije«, ko so vse kemično-sintetične pripravke in pesticide v velikih količinah uporabljali tako pri masovni kot pri »domači« pridelavi hrane.
Naša kmetijska struktura ima spoštovanja vredno zgodovino ter svojo tradicijo (manjše družinske kmetije), mnogi ljudje so s kmetijstvom še vedno zelo povezani. Od približno 70.000 kmetij v Sloveniji je kar 50.000 malih kmetij, ki pa niso zares aktivne. Prihodnost slovenskega kmetijstva bi morala temeljiti na posebni pomoči prav tem malim kmetijam, da postanejo ekološke in biodinamične kmetije, ki bi lahko veliko prispevale k povečanju pridelave in predelave hrane in s tem poskrbela za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti.

Spodbuda biotski raznovrstnosti!

eko4Monokulturno gojenje pomeni večletno gojenje ene in iste rastline na velikem kosu zemljišča. Medtem, ko je monokulturni pristop med leti 1950 in 1970 globalno potrojil kmetijsko proizvodnjo, je pomanjkanje raznolikosti rastlin pustilo posledice na kakovosti pridelovalne zemlje, ki je tako izgubila minerale in hranila. Ker se s takim načinom kmetovanja tla izčrpavajo, za nadomestilo vseh izgubljenih hranil kmetje uporabljajo kemična gnojila, pogosto v velikih količinah. Monokulture so bolj dovzetne za »škodljivce«, zato konvencionalni kmetje še dodatno uporabljajo pesticide. Na primer: v Ameriki se je kljub desetkratnem povečanju uporabe pesticidov med leti 1947 in 1974 izguba pridelka zaradi žuželk podvojila. Deloma tudi zato, ker so nekatere žuželke postale genetsko odporne na določene pesticide.

Pomagajte okrepiti in »polepšati« svoj vrt in skupnost!

(Skupnostni) ekološki vrtovi imajo poleg pridelovalne (oskrbne) vrednosti tudi estetski učinek, saj lahko polepšajo in predvsem razveseljujejo našo družino, skupnost, celotno mesto ali vas!

Prirejeno po članku »Top 10 reasons to grow your own organic food«                                            (URL: http://www.realfarmacy.com/top-10-reasons-to-grow-your-own-organic-food/)

 Kaj je permakultura?

Beseda PERMAKULTURA je sestavljena iz dveh besed: PERMANENTNA AGRIKULTURA oz. trajno kmetijstvo.

Permakulturni vrt Jozice

Permakultura je način, s katerim ustvarjamo uravnotežena okolja. Vzpostavlja uravnotežen odnos med:

  • ETIKO
  • EKOLOGIJO
  • EKONOMIJO.

 Temeljna načela v permakulturi

1. IZBIRA USTREZNEGA PROSTORA
(naredimo seznam potreb, lastnosti, produktov)

2. VSAKA STVAR OPRAVLJA VEČ NALOG
(sadno drevo: hrana, zaščita pred vetrom, senca, blažitev podnebnih razmer, preprečevanje erozije…)

3. VSAKO POMEMBNO NALOGO PODPIRA VEČ STVARI
(zaščita pred vetrom: drevje, grmičevje, ograje)

4. UČINKOVITO NAČRTOVANJE UPORABE ENERGIJE
(razmestitev rastlin, živali, poslopij s čim manj koraki, področja)

5. UPORABA BIOLOŠKIH POTENCIALOV
(kurjava, gnojilo, obdelovanje zemlje, zaščita pred škodljivci, vnašanje pestrosti, rahljanje prsti)

6. OBNAVLJANJE UPORABLJENIH ENERGIJ
(lokalna prehrana, uporaba odpadkov, sistem zamenjavanja, vzpostaviti krogotok)

7. UČINKOVITOST MAJHNIH EKOSISTEMOV
(začeti z majhnimi načrti, obvladovanje ekosistemov)

8. POSPEŠEVANJE RAZVOJA RASTLINSKIH ZDRUŽB
(uporabimo vse, kar že raste, posadimo rastline, ki bodo uspevale, povečujmo kakovost tal z naravnimi sredstvi)

9. RAZNOLIKOST
(sadimo različno sadno drevje, zelišča, mešani posevki, odnosi med rastlinami)

10. RAZMEJITVENI PASOVI
(mejna področja, vrste gred)

11. POZITIVNO GLEDANJE

 Načrtovanje področij

Načrtovanje področij

Načrtovanje področij pomeni razvrščanje stvari glede na to, kako pogosto jih potrebujemo in koliko dela imamo z njihovim vzdrževanjem.
Območja, ki jih moramo obiskovati vsak dan, morajo biti blizu, medtem, ko so predeli, ki jih redkeje obiščemo, bolj oddajeni.
Ko razvrščamo stvari na področja, izhajamo iz središčne točke, v našem primeru šole. Bistvo učinkovitega načrtovanja uporabe energije je razmestitev rastlin, živali in določenih objektov glede na področja in predele.
Pri permakulturi je učinkovito načrtovanje uporabe energije eno izmed temeljnih načel, ki zajema tudi področja.

Zlato pravilo je, da moramo urediti najprej najbližjo okolico, in šele ko je ta urejena, se lahko posvetimo širši okolici. Seveda je odvisno tudi od razpoložljivega prostora, ki pripada šoli. Večina šol ima poleg stavbe, ki spada v področje 0, najmanj še področje 1 in 2.


Področje 0

je središče dejavnosti. V našem primeru je to šolsko poslopje. Ker je v našem primeru zajeta tematika šolski ekovrtovi, pomeni, da so zajeti tisti šolski prostori, ki so povezani z eko vrtom. V kakšnem obsegu je zajeto, je odvisno od naših potreb, ki so izražena v naših predhodnih načrtih. Vsekakor je tu zajeta kuhinja z vsem potrebnim za pripravo hrane, lahko tudi ostali prostori, kjer se hrana skladišči, delno ali občasno prideluje,  kjer se zbira ločeno odpadke ipd.

Področje 0 je zajeto znotraj stavbe.

podrocje_0_slika


Področje 1

je najbližja okolica šolske stavbe. Je tudi najbolj oskrbovano in največkrat rabljeno področje. Tu imamo:

  • okrasni, zeliščni, zelenjavni vrt, lahko posadimo kakšno manjše drevo,
  • kompostnik.

Področje 1 nudi tudi prostor za:

  • kurjavo ali dovoz kurjave,
  • ima zbiralnike deževnice z obstoječih strešnih površin, vodne pipe,
  • nudi prostor za prosti čas (travnata površina za igro),
  • učilnica na prostem ali na posebej narejenem prostoru pod streho.

podrocje_1_slika


Področje 2

je področje, ki je še vedno intenzivno vzdrževano s to razliko, da je večje, bolj oddaljeno od stavbe in vsebuje vse sestavine, ki jih področje 1 nima v tako obsežni obliki.

To so :

  • igrišče,
  • vrt, tudi sadni,
  • zbiralnike vode, vodne pipe,
  • steklenjak,
  • učilnica na prostem ali na posebej narejenem prostoru pod streho,
  • prostor za delovno orodje,
  • zavetje za domače živali,
  • prostor za shranjevanje hrane za živali,
  • kompostniki.

podrocje_2_slika


Področje 3

je tisti del šolske okolice, kjer je poleg igrišč tudi lahko prostor za sadni del vrta, za vzgojo sadnih sadik. Tudi v tem področju je potrebno poskrbeti za strešne površine za zaščito pred soncem in dežjem in zbiralnike vode.

podrocje_3_slika


Področje 4 in 5

sta področji, kjer je smiselno, da dovolimo naravi zaživeti v vsej svoji vsebini. Tu je poleg travnatih površin tudi prostor za sadna in gozdna drevesa, prostor za večje število domačih živali, prostor, kjer živijo tudi divje živali. Zlasti za domače živali je potrebno poskrbeti za streho nad glavo.

podrocje_4_slika


Področje 5

Dovolimo, da deluje samodejno. Tu smo samo obiskovalci.
podrocje_5_slika

 Primeri ureditev ekovrtov

Zatočišče – »hotel« za žuželke

Hotel za žuželke je nepogrešljiv sestavni del vsakega šolskega ekovrta. Sestavljajo ga preprosta zatočišča za najrazličnejše žuželke, ki si jih v ekovrtu še zlasti želimo. To so tiste žuželke, ki skrbijo za pravo ravnovesje v ekosistemu vrta, nekatere pa tudi za opraševanje cvetov. Najbolj znan »žuželčji hotel« za samo eno vrsto je seveda čebelji panj.

Žuželke, ki jih v vrtu in na poljih ne vidimo radi v prevelikem številu, so tiste, ki se hranijo z našimi rastlinami: listne uši, nekateri hrošči, ogorčice… Če poskrbimo, da je v vrtu ali na polju dovolj živali, ki se hranijo s temi žuželkami ali njihovimi jajčeci in larvami, ne potrebujemo nobenih strupov za škodljivce. Narava bo z našo pomočjo poskrbela za pravo mero.

Hotel za žuželke sestavljajo različna zatočišča, ki so prilagojena potrebam posameznih žuželčjih vrst. To so lahko kosi lesa z izvrtanimi luknjicami, lesene cevčice, snopiči slame ali trsja… Vse skupaj je lahko različno veliko ali majhno, odvisno od velikosti vrta in našega interesa.

Tak hotel bomo lahko izdelali sami skupaj z otroki, morda tudi pri tehničnem pouku.

Na spodnji sliki je primer takega »žuželčjega hotela«.

hotel za zuzelke

 

Ekovrt na balkonu Inštituta za trajnostni razvoj

Fotostrip1

 

 

 

 

 

 

 

Fotostrip – vrt na balkonu

Prostorski načrti – primeri ureditev na slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Vse načrte je pripravila permakulturna načrtovalka in učiteljica, gospa Jožica Fabjan. Za podrobnejši pregled kliknite na slike.

Primer 1: Vrtec Rogaška Slatina

Nacrt_vrtec_rogaska_slatina

Primer 2: Osnovna šola Polhov Gradec

NacrtOS_PolhovGradec

Primer 3: Gimnazija Šiška Ljubljana

Nacrt-Gimnazija-Siska